V četrtek sem po dolgem času šla sama v kino. Prvič sem bila v mali dvorani KinaDvor. Hecno, ampak ko se privadiš je kar prijetno. Tam okoli 25 sedežev, zasedenih 11. Naporen film/dokumentarec.
Našla sem najudobnejše čevlje s peto. Princess. Žal jih moram sedaj za kak teden ali dva zaradi vremenskih razmer še pospraviti (nepodloženi & prepuščajoči).
V petek sem izkoristila bajno vreme in po službi odkolesarila na Toško Čelo. Sram me je lahko glede kondicije, sem pa ponosna, da sem vztrajala do vrha. Ob koncu vikenda je nastala ideja, da bi hodila vsak dan po službi. In tudi bom.
Zopet sem se (da, samo zaradi tebe, naključni obiskovalec) spravila nad bolje ocenjene (8,0+) TV serije preteklega in letošnjega leta. Izkupiček je pisan kot jesenski listi. Če ste zamudili povzetek iz leta 2011 in sredine 2012 si lahko oddahnete, saj ste si prihranili nekaj dni buljenja v ekran. ;)
Komedije in podobni wannabe-ji:
Wilfred – Frodo v normalnem filmu. No, fant je malce izgubljen in želi storiti samomor, ki pa se ponesreči. Od takrat naprej se s sosedinim psom zelo dobro razumeta. Predvsem zato, ker je v njegovi glavi kuža velik prav toliko kot on, v človeški podobi, oblečen v pasji kostum. Ker ima ta pasja podoba tudi dar govora se začneta družiti. Sem morda rekla v normalnem filmu? No ja, malo je blodnjav. Pff, moram reči, da ko pogledam tale sestavek tole ni preveč dobra reklama…
Workaholics – trije odrasli moški, ki bi zavoljo zabave naredili vse, tudi osramotili drug drugega na nivoju, ki ni prav nič prijateljski. Traparije in žur na kubik. Pravzaprav me spominjajo na družbo, ki jo poznam.
Awkward – neka MTV komična zadevca, najstnica, srednja šola, neporazum ob nesreči in punca je zaznamovana, da je želela storiti samomor. Pravzaprav klasične srednješolske težave, malce začinjene s pridihom nečesa, kar naj bi bil aktualno obnašanje ameriških najstnikov. Baje.
Akcija/realnost
Boss– nova politična nanizanka. Po 20 minutnem gledanju, ko sem se prepričala, da bo tema v večini politika sem sklenila, da bo to edini ogledani del. Spletke, disfunkcionalna družina, glavni igralec pa ugotovi, da ima neozdravljivo progresivno bolezen, ki ga bo kmalu zadela v polnem spektru. Meh.
Arrow – po petih letih življenja na samotnem otoku brodolomca rešijo ribiči. Asimilacija nazaj v urbano okolje je presenetljivo enostavna, tip je na otoku dobro treniral (hkm) in se naučil tudi zavidljivega parkourja. S sabo je prinesel očetovo skrivnost (le-ta ni preživel), začne se tipično pogrevanje starih zamer in reševanje neporavnanih računov. Ta neobrita verzija tipčka ni slaba.
Last Resort – ameriška podmornica s posadko, ki šteje 150 glav dobi ukaz za napad na Pakistan. Uprejo se in si takoj pridobijo nevarne sovražnike – lastno državo. Zasedejo otok in grozijo z napadom na prestolnico, če se jim ne pojasni zakaj je ukaz za izstrelitev jedrskega izstrelka prišla po sekundarnem kanalu, saj ne verjamejo, da je ukaz legitimen. Ah. Vmes je padla ocena že na 7,9. Nuff said.
Switched at Birth – najstnica ugotovi, da njeni starši niso njeni biološki starši, skupaj pridejo do zaključka, da so jo zamenjali ob rojstvu. Seveda najdejo “zamenjanko”, ki živi z materjo v malce manj premožnem okolju, v želji da bi se zbližali se začnejo družiti, kar pa je zaradi razlik v pogledih in gmotnem stanju pogosto težaven opravek.
PS. Nobene od nanizank nimam namena gledati še naprej. Niso navdušile.
Trenutno se zabavam z gledanjem naslednjih serij (nove v 2012):
Girls – po priporočilu kolegice, o življenju nekaj 20+ letnic. Nov, bolj realističen pristop.
Touch – oče in enajstletni sin (ki ima nedefiniran duševni problem in ne govori), na trenutke malce žajfasto, vseeno kar zanimiva ideja.
Awake – kaj so sanje in kaj realnost? Po travmi se začne za policista dvojno življenje. Ko misliš, da je postalo vse enoznačno te ponovno vrže iz tira.
Stari znanci (2+ sezona):
30 Rock – ekipa postaje NBC, ki ustvarja TGS. Postaja že malce “znucano”, ampak se splača zaradi Tine Fey.
Nurse Jackie – medicinska sestra, ki ima probleme z odvisnostjo, družino in službo. V tej sezoni je nekaj svežine.
Revenge – mlada ženka, ki se želi maščevati bogati družini in ostalim za umor očeta. Še vedno gledam, čeprav mi spletkarjenje že malo preseda.
Moj domači delovni kotiček je bogatejši za wooferček in male satelitke. Sedaj ob misli na to skačem samo še v svoji glavi (pa občasno malo zadensam, če je muzika prava seveda).
Rešila sem tudi svojo FB zagato (ugotovila sem, da je postal FB precej selektiven pri objavi zadev). Problem je bil v tem, ker sem večino ljudi spravila pod skupino Znanci, zato mi njihovih objav ni izpisovalo tako pogosto. Tako sem od sredine tedna zopet in the loop in vesela kot radio.
Po novem znam v sanjah govoriti italjansko. To je pa tako ko želiš francosko govorečim afriškemu priseljencu razložit, da si v lokalu pozabila torbico (od kje je prišla inspiracija za take sanje ne vem). Naj omenim, da dejansko ne znam niti enega stavka v italjanščini.
Vzela sem si čas za ogled filma Ločitev. Pri kinu mi je postalo všeč, da ne vem v kaj se spuščam. Večinoma filma ne izberem jaz, ampak prepustim izbiro osebi s katero grem na ogled filma (če bi izbirala jaz bi hotela prebrati opis, kar pa je v neskladju s prvim pravilom). Edino merilo, ki ga imam je, da je ocena 8+, na svoje zadovoljstvo pa zadnje čase v 90% zavijem kar v Kino Dvor.
Zopet medsebojni odnosi, ter kam pripeljejo laži. Realnost, ki bi jo lahko brez problema umestili v današnji zahodni svet. Niso izpostavili nobenih konkretnejših kulturnih in političnih razlik, morda so se le kanček dotaknili verskega motiva. Nobene pretirane brutalnosti, zgražanja in izključno vzhodnjaških tematik. Ko smo se po ogledu pomikali iz dvorane je gospa pred nama zanimivo pokomentirala – v filmu ni bilo niti ene kletvice.
Na poti domov me je konkretno napralo. Takrat sem se spomnila tega biserčka iz devetdesetih:
Kaj znano? :)
No, čim je bilo mogoče zavohati vikend se je začelo bombardiranje. Večer novega materiala (standup) v Gromki. Na sredini me je že bolela faca.
ElektriCity v Škofji Loki, pobuda pripada Twitter znanki, ker drugače se v nobenem primeru ne bi spravila tja (predvsem zato, ker ne bi imela sokrivca). Super vzdušje, več prizorišč na trgu in dva na gradu (večerni program). Ujeli smo live act – 4 decks + drums:
Potem smo odpešačili na grad, kjer sta bila odra house in techno (hkm, moje osebno mnenje je, da sta bila oba odra ob 2h ponoči tech-house). ;)
Ta oder je prinesel tudi razsvetljenje in citat, ki ga bom štela za originalnega:
I do what music tells me to.
Pri štantu s palačinkami so bile razstavljene te (kdo ve zakaj):
V Sloveniji absolutno manjka podobnih dogodkov! Škoda le, da se je dnevni program začel že ob 11h na petek.
Sobota popoldne Flugtag na Špici, taka gneča, da je bil ob pol petih pravi mali transportni kolaps, lahko sem se samo obrnila in se napotila v smer iz katere sem prišla, ker se množica ni več nikamor premikala.
Zvečer še en standup v KUDu, kjer je bila med gledalci tudi dveletna punčka. Seveda si jo je povezovalec privoščil, prav tako nastopajoči – zdi se mi, da je malce neprimerno pripeljati otroka na tak dogodek, z vidika vsebine kot dejstva, da mora dve uri prisostovati nečemu, kar jo najmanj zanima in ne razume. Naslednja slika je nastala ravno po tem, ko je Valič fasal celo garnituro zelenjave na oder:
in obisk prenovljene Cvetke. Všečno, prostorno. Na WC-ju ni ogledal, pri umivalnikih je okno na oder, je semi-uniseks, zato ima mnogo vinjenih oseb težavo prav zaviti.
Dva pretepa na plesišču (kar sem prvič doživela tam), ne bom šla v podrobnosti zakaj sta nastala, slednji se je razrešil šele s pomočjo treh ali štirih varnostnikov.
Glede glasbe pa: klasični sobotni Oldies Goldies, ki me očitno ne impresionira več.
Naključne fotografije:
Tattoo je resnično videti in čutiti bolje.Še ena terapija pa bo:
Na ElectriCity so namesto ograje napeli elastično blago. Seveda mi ni dalo miru in sem morala malo zimprovizirat. Ker sem imela čas, veselje in mnogo idej. :)
V Šiški imamo svojo Lost loputo. In ne, ne da se je odpreti.
Glinene figurice na Šuštarskem mostu. Blazno so me spominjale na Star Wars.
Umetnina pri Gospodarskem razstavišču. Očitno je bil petkov Rock Fest zalo motivirajoč za kreacije vandalizma.
Bose nogice in piknik doma. Nedelje so kul. :)
Naključni tviti:
Nincompoop. Word of the day. #CuzItSoundsFunny
Nekateri imajo jajca. Respect. Meni (zaenkrat) še niso zrasla.
“Even After All this time The Sun never says to the Earth, “You owe me.” Look What happens With a love like that, It lights the whole sky.”
I’m no cactus expert but I know a prick when I see one.
Awww. My first who-the-hell-are-you FB request from abroad. :D
Uporabnice kontracepcijskih sredstev imamo po defaultu partnerja. #sklepanja
“If you can’t get rid of the skeleton in your closet you’d best take it out and teach it to dance.” Oh George, you’re such a joker. #Shaw
Seznam nanizank 2011 s spletne strani tv.com in imdb.com.
Na imdb.com sem preverila vse in si ogledala najbolje ocenjene. Priporočam lahko (ocena 8.0 ali več):
Person of Interest, v bistvu Burn Notice meets less Sci Fi Minority Report. V nanizanki imata glavno vlogo “brezdomec”/vojni veteran in poslovnež (modelček iz Losta, ki igra Ben-a kar nekaj časa malo iritira, potem pa se navadiš). V pilotu ni špice in moraš čez epizodo sam dojeti za kaj gre, v naslednji epizodi pa ti delo olajša špica, kjer vse razložijo. Vseeno se mi zdi, da se brezdomec prehitro sestavi skupaj, zaupa tujcu, zgodba se prehitro začne. Tipček iz Losta ima očitno resen heksenšus, ki čez pilot ne popusti, hkrati pa še nek ortopedski problem, za katerega bomo zagotovo izvedeli vzrok v kasnejših delih. Čez prvih nekaj delov nanizanke zmenja kar nekaj korekcijskih očal, med drugimi identična, ki jih je imel v Lost-u.
Suits, malo drugačna odvetniška nanizanka, seveda s prodigijem, ki je poleg tega še nadvse okusen. Prva sezona serije se je to leto že iztekla.
Homeland, tema je national security, kakopak. Po osmih letih ujetništva v Iraku se narednik vrne domov, agentka CIE meni, da nekaj skriva. Ljubka Julija, doktor iz Chicago Hope-a in rdečelasec, za katerega se ne morem spomniti od kje mi je znan. Čakam, da postane jasno zakaj ima Julija prstan oziroma kaj se je zgodilo z možem. Šparajo za kasneje, ko bo scenaristom zmanjkalo idej.
Once Upon A Time – igrata lepotički iz Big Love in House-a, kasneje zasledimo tudi Gus-a iz Breaking Bad. Potrebno je spregledati bizaren začetek pilota (pravljica) in vmesne podobne fleše ignorirati oz. sprejeti z odprtim umom (vsake toliko časa se vrne nazaj v pravljico). Brez teh delčkov je serija čisto vredu in pretežno zanimiva, pravljični deli jo naredijo malce nedolžno. Odlična za dan na katerega sem jo gledala (sem namreč zbolela). Žal ne pričakujem, da bo serija trenutni rating obdržala.
Revenge – igra Rebecca iz serije Brothers & Sisters, že v tisti seriji ji nisem prav nič zaupala, v tej pa je njen lik še toliko bolj psihotičen. V pilotu smo priča njeni poroki, ki se razplete z umorom ženina, nato nas zgodba pelje slabe pol leta v preteklost. Spletkarska, fiksirana z določenim ciljem, želi demolirati vse na njeni poti do tja. Predana je cilju – uničevanju življenj, ki so privedle do tega, da je bil oče zaprt zaradi zločina, ki ga ni storil, ona pa prepuščena sistemu in kasneje poboljševaljnici. Zgodba se priročno bolj in bolj zapleta. Gossip Girl meets evil Desperate Housewives.
Shameless – oče alkoholik, ki ima 6 otrok, prva že mlada odrasla ženska, zadnji nekajletni otrok. Prigode in težave s katerimi se srečujejo v hiši, ker zmanjkuje denarja za račune in hrano, kjer prispevajo tudi mlajši izmed otrok. Iznajdljivost, optimizem, občasna ignoranca, brezbrižnost, prezgodnje odraščanje zaradi razmer.
Carbon Community & Burufunk – Community Funk (Deadmau5 Remix)
Last week I watched Crazy Stupid Love and besides Steve Carell whom we all loved & hated at the same time in The Office I immediately knew that I know the producer of the song in the bar. That’s how I stumbled upon this page:
You can find out exactly when a particular song is played so you don’t have to go through the whole OST to find the song you’re looking for. This time I was looking for this:
Tinka's Stuff 