Zapleti z vozniškim dovoljenjem

Res je, 10 let je mimo in spet je prišel čas, da obnovim vozniško dovoljenje. Saj veste, sem ena tistih, ki jim ob prvem pregledu na medicini dela za vozniško dovoljenje niso spregledali slabega vida. Spregledali, zamolčali, potejto potato. Poznam kup ljudi, ki so ob pregledu imeli dioptrijo, pa so jim vozniško izdali do 80 leta. Torej pač odvisno na kakšnega zdravnika si naletel. Krasno, res. No, postopek se je v zadnjih desetih letih spremenil. Šok pa tak. Zdaj na medicini dela niso več usposobljeni za ugotavljanje primerne dioptrije. Potrdilo je potrebno pridobiti od specialista. Ta seveda za pregled in potrdilo zaračuna 45 EUR (vseeno pa je bil pregled po moji oceni kvaliteten). Priporočam, da se na to bolje pripravite kot jaz in pregledate ponudbo (recimo tale, mnogo cenejša varianta), meni se je žal mudilo. Zakaj se mi je mudilo? Ker očitno v poletnem času 1 mesec ni dovolj časa, da si urediš vozniško. Najprej je bil na dopustu moj osebni zdravnik in niso mogli dostavit kartoteke na medicino dela. Kakopak, saj smo še v prejšnjem stoletju in fizične kartoteke še obstajajo. Druga plat tega je, da so kartoteke razmeroma varne pred spletnim kriminalom (ha!). Nazaj k moji težavi. Kartoteka je torej potovala en teden. Med tem sem sicer lahko opravila pregled, ki je začuda zajemal merjenje refleksov, dotikanje nosu, sklanjanje in še kup drugih postopkov, katerih mi ni bilo treba obnavljati. Resnično ne razumem tega tratenja časa, če sem jasno prišla zaradi dioptrije (predložila sem preplačano potrdilo) zakaj mi je potem treba gledati v grlo in tipati notranje organe? Kaj pa ostala “dobro videča” populacija? Kdo pa njim šlata trebuh in brska po kartoteki? Tudi tukaj sem se izprsila – 31 EUR. Vendar pa mi niso izdali potrdila, dokler zdravnica ni dobila v roke kartoteke. Potem so šli na dopust tudi na medicini dela. Za dva tedna. In živjo, tri tedne je mimo, čez 4 dni sem odhajala v tujino, kjer sem nujno potrebovala vozniško, čez 5 dni mi bo potekla. In ne, v tujini tisti začasni beli pildek, ki ga dobiš na upravni enoti ne velja. K sreči so me razsvetlili, da je vozniško mogoče dobiti v dnevu ali dveh, če za to posebej rečeš. Aleluja! Obnova vozniške stane 15 EUR, ‘pod nujno’ pa dodatnih 7. Total? 98 EUR. In kar nekaj ur čakanja, pregovarjanja in pregledovanja. Ker to, da vsaki dve leti hodim h oftalmologu koncesionarju za njih pomeni diddly-squat in je v njihovem grandioznem sistemu težko narediti zaznamek, da ima oseba ustrezno dioptrijo. Neee, bolje je seveda ljudi dodatno ožeti. Kot da nimam dovolj stroškov z menjavo šipic, okvirjev in leč. No, vsaj receptov ni več.

Malta z osebnimi komentarji

Dva meseca po zakljucenem potovanju mi je le uspelo spisati objavo. Recimo. Sem v tujini in se oproscam pomankanju sumikov. Shumnikov, ok?
Torej v maju sem za malce vec kot teden obiskala Malto. Tja sem se odpravila sama, predvsem iz zelje da izkusim samostojno pocitnikovanje. Vse potrebno sem ze pred meseci rezervirala in uredila, na koncu sem pilila le se detajle. No, vsaj tako sem mislila pred odhodom.

Cilj in razlog

Malto sem izbrala zaradi ideje, da bi sla zopet na tecaj windsurfinga ter zraven prekolesarila se celo drzavo. Kasneje se je izkazalo, da njihova infrastruktura ravno ni prijazna do kolesarjev, tako da sem ta plan opustila. SIcer pa tako ali tako na koncu ni bilo casa za to, niti na Gozo (sosednji otocek) nisem uspela.
Tecaj je bil trodnevni, vsak dan 2 uri. Individualni in menim, da sem od njega kar veliko pobrala. Ceprav instruktor ravno ni imel posebne pedagoske zilice in potrpljenja, sem vseeno zaobladala nekaj vec kot na skupinskem tecaju izpred sestih let.
Druga stvar vredna, da jo izpostavim je center za sokole. Tam sem lahko hranila male sokolcke, jih tehtala in drzala na roki. V treh urah, v katerih so mi razkazali cel center, sem izvedela marsikaj zanimivega. Sploh pa sem bozala sove in sokole.
Vse ostalo mi niti priblizno ni bilo tako zanimivo. Pac luskan otocek z lepimi mesti in kraji, to je to.

Hotel

– prva noc: alarm ob 2h ponoci
– drug vecer: ni tople vode (na postelji caka obvestilo)
– ocena hotela je v enem dnevu iz 8.1 narasla na 8.6 (napis pri recepciji, zelela sem povprasati, ce merijo po Richterju)
– vsa vrata sob so se zapirala le tako, da si jih zaloputnil (krasno ponoci, ko se je mladez vracala iz zuranja)
– tretji dan je ob 17.45 brez trkanja nekdo od osebja vstopil v sobo, ko sem bila dejansko notri. Na WCju. Iz nekega cudnega razloga so popoldne se enkrat hodili v sobe, ceprav bi vse lahko uredili ob pospravljanju cez dan.

Nasveti in komentarji

#1 Avtobusu je potrebno pomahati, ce zelis da ustavi.
#2 Busi niso tocni. Sploh. Ze startajo z zamudo. In ze po treh postajah so polni.
#3 Mokasta voda iz pipe. Za katero mi je papirni vodic zatrjeval, da je pitna.
#4 PPP – preracunaj preden placas. Zdaj ves, da je hotelska soba za 40EUR na noc z zajtrkom vred soba, ki je je noces gledati 7 dni (glej zapisek hotel)
#5 Nikoli v javnosti ne izvleci svojega kompasa. S kompas mislim kompas. Ljudje bodo buljili in komentirali, po moznosti v jeziku, ki ga ne razumes.
#6 Promotorji turisticnih atrakcij te pustijo pri miru, ce si sam. Ker kdo le bi sel sam na dopust, ne? Also: slusalke pomagajo. ;)
#7 Badass macke. Neustrasne in razkustrane.
#8 Jeklenke na balkonih, povsod.
#9 Napisi na vrti his. Vsako stanovanje ima svoje ime. Villa style.

No, da ne bom samo po slovensko izpostavljala slabih plati

– karta za bus, ki velja cel dan, stane le 1,5 EUR
– ogromno majhnih zivilskih trgovinic
– okusno sadje
– vsi znajo anglesko
– vlaga (primerna za organizem, ne za susenje perila :P )
– veliko javnih WCjev
– letalisce ima zastonj WiFi

Priporocam. ;)

Kmetija Pustotnik

kmpu_logo

Vir: kmetijapustotnik.si

Pred slabim letom sem se odločila da starše popeljem na malo drugačen izlet. Zaradi svojega navdušenja nad siri sem si zaželela ogleda sirarne. Po krajšem preučevanju ponudbe na spletu sem izbrala sirarno Pustotnik. Ponudbo so imeli ustrezno opisano na svoji strani, poleg tega Gorenja Vas ni predaleč od Ljubljane. Na moje povpraševanje so se odzvali hitro in primerno.

Najprej smo si ogledali hlev in kako ravnajo s živino ter spoznali potek odvzema mleka. Zabavala me je vrteča krtača kamor so se krave hodile čohati oziroma masirati (pravijo, da zadovoljna krava daje več mleka). Koz in ovac sicer nimajo, mleko dobivajo v predelavo od okoliških kmetov. Nato so nas popeljali v proizvodnjo, kjer so nas ustrezno zaščitili v skladu s higienskimi zahtevami. Videli smo delček obdelave mleka in spoznali proces za pripravo sirov, skut in ostalih mlečnih izdelkov.  V zorilnici smo se sprehodili med hlebci različnih sirov in predstavili so nam nadaljno obdelavo.

Na koncu so nas posedli okoli mize in postregli z različnimi siri, mlečnimi izdelki, domačim kruhom in dodatki, ki so jo prilagodili glede na naše okuse. Korajžno sem omenila, da imam rada pikantne sire, ampak nič me ne bi moglo pripraviti na tak sir, ki so mi ga na željo postregli. Poizkusila sem ga za noževo konico in takoj ugotovila, da kaj več tudi ne bom mogla. Okus je bil preoster zame. Ne pekoč ampak preprosto premočen. Ostalo je bilo zelo okusno, zanimiva je bila kombinacija sira z marmelado.

Za nas, majhno skupino, so si vzeli debeli dve uri. Na lokaciji imajo tudi trgovino (klik za ponudbo), kjer smo se oborožili s siri,  jogurti, skutami in smetano. Moji najljubši so jogurt stračatela, kozji vanilijev jogurt, ovčji jogurt in ovčji mladi sir. Prisotni so marsikje, v Ljubljani na glavni tržnici in tržnici Koseze, kjer imajo od marca letos tudi preseljeno ter prenovljeno “Kavarnico mlekarnico Pri Pustotniku“, ki jo najdete na zunanji zahodni strani objekta.

Zabavna kuhinja

CoverBlubber®, rešitev za napol uporabljeno sadje, skodelice, ki jih ponavadi pokrivamo s krožniki ali folijo, itd. Prilagodi se velikosti in obliki, uporabimo ga lahko neštetokrat.

Untitled

Če imate pri pomivanju v stroju težave z pecljatimi kozarci je morda naslednja ideja rešitev za vas: Tether – plastični nastavki s katerimi kozarci ne bodo več poplesavali.

TETHER-LIMBO-01.

[Kava]

DSC_00932

Kolca se mi po islandski kavi. Neka čiračara, ki mu rečejo Swiss Mokka. Tista, ki ima okus po čokoladi z ogromno mleka in smetane. Vem, to ni več kava, to je sladica. Vsake toliko se prepustim sanjarjenju, vzamem ogromno šalco, stepem smetano in segrejem mleko. Če mi pod roke pride še kakšna kava, ki odstopa od popvrečnega okusa (recimo Cafetinova z aromo lešnika) je užitek toliko bolj prijeten.

Ta mesec sem izbrala Illyjevo Monoarabico Brasil. Trgovina Illy je že od septembra parkirana na Kongresnem trgu, kavo in ostale pripomočke pa je moč naročiti tudi preko spleta.

Lunette vs. MeLuna

Prvotno kratko mnenje o Lunette si lahko ogledate na tej povezavi.

Po treh letih uporabe Lunette menstrualne skodelice (res ne maram tega izraza, recimo ji raje zvonček) sem se odločila, da jo zamenjam z novo. Takrat, ko sem jo kupila je bila na voljo le ‘prozorna’, čez leta uporabe pa se je zabarvala. To je povsem normalen in tudi pričakovan pojav. Ameriška FDA priporoča menjavo vsaki 2-3 leta (za medicinski silikon). Sploh pa sem odkrila, da so med tem poleg ‘klasične’ ponudili še kar nekaj barv. Po primerjalnem brskanju sem naletela na MeLuna in seveda takoj želela izvedeti kakšna je razlika. Po prvi uporabi lahko rečem, da večjih razlik ni opaziti, razen v materialu, trdoti in pa ceni. Obe sta na voljo v večih barvah in velikostih. Dezinfekcija mogoča s kemičnimi pripomočki ali bolj enostavno v vreli vodi. Pri čiščenju je pozornost potrebno posvetiti majhnim luknjicam tik pod robom zvončka.

Lunette

lunette-cup-size-2-menstruatiecup

Lunette, Vir: lunette.com

  • Proizvodnja na Finskem
  • Material: medicinski silikon
  • Velikosti: model 1 (manjši, mehkejši) in model 2 (večji, kompaktnejši)
  • Barve: 4 in klasika
  • Zaključek – raven pecelj

Osebna opažanja: trša

MeLuna

copa-menstrual-meluna-classic-Violeta-M

MeLuna, Vir: me-luna.eu

  • Proizvodnja v Nemčiji
  • Material: TPE (termoplastični elastomer)
  • Velikosti: S, M, L, XL
  • Barve: 10+, bleščice
  • Zaključek – obroček, raven pecelj ali bunka

Osebna opažanja: pri nas na voljo le 3 barve v izvedbi z obročkom. Mehkejša od Lunette, zato sta vstavljanje in izvlek malenkost lažja. Cenejša, v tujini je mogoče kupiti 3 različne trdote – klasično, športno in mehko ter mnogo dodatnih pripomočkov.

Zakaj menstrualni zvonček? Po tem, ko ti prideta vstavljanje in menjava v navado je preprosto, manj smrdljivih odpadkov, nakupov 3 različnih velikosti tamponov in vložkov. Okolje in denarnica sta vesela. In pa: v kopalkah nikoli več ni strahu, da pogleda ven kakšna vrvica. :P

Prostovoljenje

Imam nekaj malega izkušenj s prostovoljstvom, žal so te zadnja leta na našem ozemlju rahlo negativne. Od tega, da mi na ponudbo sploh niso odgovorili, do tega da so me že uvedli, potem pa nikoli pozvali, da pridem (niti obrazložili, da me ne potrebujejo ali zakaj me ne želijo). Zdi se, da se ljudje in organizacije pomoči otepajo. V Sloveniji pri ponudbi prostovoljskih del manjka resnosti in strukturiranosti. Ljudje, ki povprašujejo po pomoči v povprečju za projekt nimajo izdelanega načrta in konkretnih navodil. Organizacija je pretežno podpovprečna, tako časovno kot opravilno. Tujina ima področje veliko bolje urejeno. Povečini gre za izmenjavo pomoč – znanje, med tem ko je prostovoljstvo pri nas prevečkrat potihem definirano kot zastonj delo. Kar pa to ni.

Naj omenim odlično izkušnjo lanskega poletja – tabor na Islandiji. Preko Voluntariata sem se povezala z organizacijo v Reykjaviku in svoj poletni dopust izkoristila za sajenje dreves. Vsakemu bi privoščila tako doživetje v drugi državi in naravi, ko si povezan v ekipo, ki ima skupen cilj ter vsak dan točno določene delovne naloge. Tudi letos si bom privoščila podobne počitnice, tokrat v Nemčiji, kjer bom skrbela za živali. To priložnost sem našla preko portala Workaway, katerega so mi priporočili znanci, ki jim je prostovoljstvo v tujini že redna praksa. Podoben je tudi HelpX. Na oba se je potrebno registrirati in poravnati 23/20 EUR, da lahko v obdobju dveh let komuniciraš s ponudniki. Menim, da se splača, med drugim tudi zaradi tega ker uporabniki lahko puščajo komentarje in ocene ponudnikov/povpraševalcev. Tako lahko bolje predvidiš v kaj se spuščaš.

Če mi še kdo kdaj navrže, da prostovoljcev pri nas ni dovolj lahko to negiram z utemeljitvijo. Za to premalo zmotiviramo otroke in jim ne damo vedeti kakšno korist imajo lahko od tega. V mladosti bi moralo biti sodelovanje v prostovoljstvu nujno. Zaradi širjenja obzorij, strpnosti, pomoči, spoštovanja okolja in sočloveka, odnosa do dela in še mnogo česa. Morda kdo celo v tem najde svoje poslanstvo.

Vsekakor moramo čimprej spremeniti odnos do prostovoljskega dela; tako ponudniki kot povpraševalci.