Tokrat se v vikendajanje šteje tudi praznična sreda, kjer je bilo greh ne izkoristiti sončka. Jaz sem ga z dvournim sprehodom z družinsko ovčko.
Ta teden se je kar nekaj stvari zakompliciralo, nato pa kmalu samo od sebe uredilo. Odločila sem se, da konec marca posvetim svoj čas večdnevni glasbenemu dogodku, v začetku tega tedna pa se mi je v službi zapletlo in ravno tiste dni ne bi mogla biti na razpolago. K sreči so pripomogli zunanji dejavniki in zadeva se je prestavila za ene mesec. Sicer pa računam tudi, da se mi odpre nebo in zadanem karte za UMF. Lol.
V petek sem bila zopet na nečem neobičajnem – Dulsori, iz Južne Koreje v CD-ju. Razlog, da sem šla so bili starši, ki so (nimam pojma zakaj) izbrali predstavo in se odločili, da grem tudi jaz zraven. Zelo dinamična predstava, mi ni žal.
Sobota? Izi, izi in še enkrat … hard TNZ. Vsem šibkosrčnim odsvetujem petkove in sobotne TNZ vadbe v MojFit-u. Za crknit. Ampak so mi všeč. Imaš občutek da nekaj delaš. Naslednji teden pa mogoče sprobam še spinning. Zgleda zanimivo, treba je pridobiti kondicijo za pomlad, Rašica, Katarina in podobni hribčki okoli Lj.
V nedeljo je sledil še en pekovski polom. Višnjev-ne-vem-kaj iz 50+ let stare kuharske knjige. Ne grem se več tega, pečem samo še za posebne priložnosti in po preverjenih receptih.