Povezave, omleta

Feet in love
Feet in love

Vir: Inspirefirst

Kmalu bodo na voljo slušalke, ki berejo vaše možganske valove in ugotavljajo vaše razpoloženje in tako prilagajajo izbor glasbe. Sama imam na to tehnologijo precejšen pomislek, saj glasba precej vpliva na moje razpoloženje torej bi se potemtakem playlist neprestano menjal.

Robčki za moške. In Pinterest za moške, ki se imenuje Manterest. Namesto “Pin” in “Like” uporabljajo “Nail” in “Bump”. :)

Nemško podjetje nudi žeblje, čigar glava ima obliko rožice. Prisrčno.

Posterji Things I’ve Said to My Children ali do izustenja kakšnih traparij te pripravijo otroci.

50 pogostih zmot (video).

What Ali Wore, blog, kjer je nekajkrat na teden objavljena fotografija gospoda, ki gre vsako jutro na delo mimo lokala, kjer ga ujame fotografinja. Spedenan, res pa je, da je krojač.

Warriors Dance Festival

WDF je potekal na soboto, 15.9.2012 v Beogradu na Kalamegdanu (tehnično gledano na površini pred njim). Karta: 25€.

Avantura se je začela v petek zvečer na železniški postaji v Ljubljani. Vlak je odpeljal ob 21h, ocenjen prihod v Beograd je bil naslednje jutro ob 7h, vmes pa dve mejni kontroli. Luksuz spalnika, ki to morda sploh ni bil naju je s kolegico prišel 15€ v eno smer. Res pa je, da sva bili v spalniku za 3 osebe ves čas le midve. V Beograd smo prispeli po planu. Dopoldanski obisk pri lokalcih, kajmak, kruh in paradižnik z okusom. Kratek sprehod  po mestu in triurni popoldanski spanec v hostlu v katerega so nama prijazno dovolili že ob 12h, namesto dogovorjenih 14h. Prikupna sproščena skupnost je dala vtis, da naju čaka poseben večer, saj je večina obiskovalcev že nestrpno pričakovala dogodek. Hostel je bil od Kalamegdana oddaljen pičlih 500m.

Začelo se je ob 17h, midve sva se odločili za odhod okoli 20h, kar se je kasneje malce zavleklo zaradi posedanja v parku pred Kalamegdanom in pitjem “visokokakovostnega” vina iz kartona. Ob 22h sva bili po daljšem pohajkovanju (saj kot večina nisva vedeli kje je vhod na prizorišče) kočno le na pravi točki. Kontrola torb, za vstop ni bilo pretirane gneče.

Timeline glavnega odra:
18:00 Kill Me Laser
18:45 Hex
20:00 Lollobrigida
21:30 Caspa
23:00 Zane Lowe
00:30 The PRODIGY
02:45 Skrillex
04:30 Chase & Status (DJ set) & MC Rage (slot je bil nadomeščen s Feed Me)

Prišli sva nekje sredi seta Caspa, ujele tudi Zane-a, ki naju je obe imresioniral s svojim izborom, energijo in entuziazmom. Med tremi odri se je dalo normalno premikati, razočarala pa me je ponudba za točilnim pultom. Kup brezalkoholnih pijač (hvalabogu, nič nimam proti), nekaj vrst piv in vodka. Promocija Burn-a, Burn vodka je bila 250 din, če bi naročila samo vodko bi me prišlo 200 din. Mešanica se je krepko peljala mimo običajne. Po dveh takih sem se odločila, da nakup ni več smiseln in sem obupala nad pijačo ter se raje posvetila glasbi. Ko sta ostala odra utihnila smo vedeli, da je čas za highlight večera. Gneča pred glavnim odrom je postala večja, premikanje pa kmalu zelo otežkočeno.

Nastop je bil fenomenalen, priporočala bi se sicer za manj svetlobnih efektov in malo manj uporabe f*** besed. Vse ima mejo, če je vsaka druga beseda ista kletvica pa je ta kmalu dosežena. Zvrstile so se vsi najbolj znane uspešnice, tudi nekaj novih komadov, ki jih ne poznam. Množica je norela, skakala, valovala. Navdušenje je bilo očitno. Takko kot je Zane Lowe v svoji oddaji naslednji teden komentrial – Beograjčani imajo do skupine Prodigy poseben odnos, glede na to, da tam nastopajo že tretjič ali četrtič.
Takoj po zaključku headlinerjev se je množica razkropila nazaj še na ostala dva odra. Ko je prišel na vrsto Skrillex se je bilo možno po prizorišču lažje premikati. Stric me ni preveč zagrel (sploh pa ne njegovo pol-falsetno kričanje med komadi),  od njegove produkcije mi je všeč le collab z The Doors, presenetil pa me je remix The Fresh Prince-a. Pohvaljen.
Za Feed Me (ki je zamenjal Chase & Status na glavnem odru) po šestih urah ni bilo več motivacije. Kot večina, sva se odločili, da je čas za premik v spalne sobane.

Če budilka ne bi zvonila ob 11.30 bi krepko prespali check-out. K sreči sva se potem lahko še vedno zdrževali v skupnih prostorih hostla, ker sta bila na voljo tudi 2 kavča, ter zunanji prostor, kjer se je bilo mogoče zlekniti. Ob 15h sem to možnost pridoma izkoristila in za kako uro zaprla oči. Nato še sprehod po Skadarliji, kosilo in počasen odhod na železniško postajo. Start ob 21.30, prihod ob 7.30, direktno v službo (odsvetovano :P ). Povratni spalnik ni imel rolete, delovala ni nobena bralna lučka. Naj več nikoli noben v moji bližini ne začne teme zakaj se več ljudi ne vozi z vlakom. Za 106€ bi pričakovala, da so osnovne zadeve urejene tako kot je treba.

Finančni povzetek:

Karta 25€
Hostel 16€
Vlak 106€
Hrana/pijača cca 30€

Teden v slikah

Umetnino iz omare sem prestavila na steno. Much better.

Zelenjavna lazanja, ker sem imela preveč bučk.

Moje mnenje je, da ne more biti nikoli preveč sira.

Kupila sem si goji jagode in iz njih želela narediti smuti. Z jogurtom, borovnicami in breskvijo. Zadeva je v manj ko minuti “koagulirala”, kozarec sem malodane lahko obrnila na glavo. Neka sestavina se je morala tepsti z jagodami.

Če mi kdo lahko obrazloži zakaj imajo tablete, ki jih pogoltneš sladilo bi bila zelo vesela.

Po dolgem času zopet na klasiki. Čajkovski, Stravinski, Prokofjev. Bobnar, ki z licem drgne ob opno (kdo ve kaj mu ni bilo povseči), babi, ki mrmra melodijo, vneti jedec bombonov, obiskovalec, ki si ni pogledal programa ali pa ne ve, da se med stavki ne ploska. Pa smo vseeno dobili bis. Stoječe ovacije za orkester Mariinskega gledališča in dirigenta Gergijevega.

Wannabe grafit na Viba party-ju. Ko je začela rolati glavna DJ-ka sem se pobrala, katastrofa od izbora.

Muc, ki se zna sam pokriti. Malo crkljanja ne škodi. Škodi le misel, da bo od dveh kmalu ostal samo eden. Lubica ima namreč hude težave z jetri, ki ji ne bodo dale več šanse, da se zliže.

Namig, želja, ukaz? Zabavna sporočilca na tabli, ki si jih puščava s cimro.

Neapeljske sladice, ki jih želim čimprej pozabiti.

Vikendajanje

Vredno omembe prejšnji teden? TEDxLjubljanaLive konferenca, o kateri ne bi zgubljala besed, saj sem ji namenila celo objavo (ki je bila spisana na že zelo kisle možgane, 10+ ur koncentracije je za moj fižolček malo preveč). :P

Zvečer sem po naključju padla v stare fotke izpred 5 in 6 let, ter dobila tak fuzzy občutek. Zaradi ene zadeve – svoje postave. Jebemtiš, da sem veliko bolje zgledala kot sedaj. Mi je dalo malo (ali pa celo več kot to) motivacije.

Sicer pa sem se tako ali tako cel teden mentalno pripravljala na soboto in Chill & Grill event na Krku.  Kreativno brezdelje, štorček, plaža in moj prvi dogodek take sorte. Slovenska organizacija, malce bolj meji na prajvič s pridihom open air-a in skrivne lokacije.

Tja smo prispeli že v petek zvečer in se nastanili v bližnjem FKK-ju (jap, zame še en prvič). :P


Torej Synaptic je organiziral 9 zaporedni dogodek, tokrat na plaži, 15 min od FKK-ja v Baški, na Krku. Začelo se je 30. junija ob 12h. Borovci, 35 stopinj, lokalček in gramofončki. Nu disco, indie, electronica, blues, 80’s, chill out, ambiental, downtempo, house, tech house, techno, progressive, elektro in še kaj. Vsega po malo, čez dan smo doživeli mnogo vrhuncev, nekajkrat tudi uspešno družno zakinkali pod borovci. Zanimivo mi je bilo, da so se vsi DJ-i držali svojega seta in se niso ozirali na predhodnika. Tako smo recimo ob 16.30 slišali hiter tempo zaključevanja seta, potem pa je naslednji DJ začel s popolnoma drugo zvrstjo in mnogo počasnejšim tempom. Do večera smo se dodobra ogreli, nekajkrat skopali (tudi skinny dip je bil v igri ponoči ;)) ker bi se drugače tudi v senci pregreli. Nabrala se je konkretna množica in napolnila prostor pred odrom. Ponoči je pokalo, tako glasba kot plesišče. Najbolj pogumni so ostali do 9h zjutraj, ko je bil open decks.
Mnogo manjših družbic, ki so se očitno med seboj poznale.
Edini minus, ki sem ga našla je bil neurejenost sanitarij (sistem znajdi se), saj na prizorišču ni bilo WC-ja. No, pa tisti stric na začetku, ki očitno še nima veliko izkušenj z rolanjem. :P

Aboslutno za ponoviti, dobra energija in utrip.

In še naključna fotka tedna:

Skomercializiranost dance eventov

Vzeto iz Psilon poročila nedeljskega RSP-ja (by Xena):

..”Pa naj mi rečejo, da sem sentimentalna in nazadnjaška, a tile masovni dogodki res nimajo več veliko zveze z nekdanjimi mega rejvi, ki se jih še dobro spomnim. Vse je tako dobro organizirano, premišljeno, dodelano, sami superlativi da se glasba kot nekdanja osnova in bistvo teh eventov kar izgubi. Energije med občinstvom je za izvoz, ampak kakšne? Vsi za enega, eden zase. Prisegla sem si, da ne… bom uporabila izrabljene fraze PLUR, ki mi je šla od nekdaj rahlo na živce. A prav zdaj bi ga potrebovali kak ščepec ali dva.

Mislim, da se bom odslej poskušala še bolj dosledno držati klubskih dogodkov – že na začetku moje party kariere so mi bili bolj pri srcu. Manjši in bolj temen in smrdljiv in umazan in neugleden kot bo klub, bolj mi bo všeč. Nočem nobenih hostes, stojnic mobilnih ponudnikov, pirotehnike in VIP lož, samo dobro ozvočenje in nasmejan folk na plesišču. In naj ne bo dj tako daleč od mene, da ne morem videti, kako in s česa vrti in mu eventuelno dati roke, če si to zasluži. Saj ne zahtevam preveč?”

Ko ti nekdo vzame besede z ust in si rečeš: “To mora biti zanimiva oseba.” Upam, da jo kdaj srečam.