Prostovoljstvo

Lanskoletna islandska izkusnja me je prepricala v nov podvig – letosnji prostovoljski dopust. Odlocila sem se za Nemcijo, ker je blizu in ker sem si zelela poglobiti svoje znanje nemscine. Po nekajtedenskem brskanju po portalu Workaway sem nasla nekaj primernih gostiteljev, katerim sem poslala sporocilo. Eden izmed njih se mi je oglasil nazaj in kar takoj smo se zmenili, da se v juliju oglasim za dva tedna. Pri takih prostovoljstvih je tipicno, da v zameno za delo dobis posteljo in hrano. Izbrala sem Bavarsko, Munchen je blizu, poleg tega do tja vozi GoOpti, tako da je ustrezen prevoz (zanesljiv, ne predolg) prakticno zagotovljen.
Tudi tukaj ni posebne strukture, ampak je dela ogromno, poleg vsakodnevnega rutinskega se hisno delo, delo na vrtu in stvari, ki se vrinjeno nenapovedano (npr popravilo ograje, ki so jo konji polomili). Laicno sem bila prepricanja, da 5 ur dela pomeni recimo, da zacnes delat ob 7h in si konec ob 13h. Relnost je seveda drugcna. Dve uri zjutraj, ena dopoldne, ena popoldne in dve zvecer. Vmes pa mala opravila, pripravljanje kosila, mogoce branje, ce sem imela sreco. Vsak sodi po svoje in sama sem v mnogih nacinih dela videla izboljsave, vendar nisem na mestu, da ljudem, ki to delo opravljajo ze nekaj casa razlagam kako bi to opravila jaz. Najbolj kisel del celega prostovoljstva v smislu dela je bil dan, ko je bilo treba s pasnika odstranit kislico, ki jo je bilo veliko, delali pa smo ravno takrat, ko je sonce zacelo mocno greti.
Druzina pri kateri sem bivala je bila zelo dinamicna v izrazanju svojega mnenja, ce veste kaj mislm. Na trenutke je bilo kar napeto, ampak tega zal prej ne mores vedeti (splaca pa se prebrati feedback, ce ga gostitelj ima).
En vikend (+petek) vmes sem imela prosto in sem izkoristila priloznost za izlet v Munchen, potem pa se malo na vzhod. To mi je bilo edino smiselno, da poleg dela izkusim se kaj drugega.
Pred odhodom sem si zadala kar nekaj cijev, ki so bili po vecini izpolnjeni. Zdaj vem kaj pricakovati na naslednjem prostovoljstvu oziroma kako iskati naprej. Vsekakor ne cesa, kar je povezano z vzrejo. Nekaj v smeri terapije z zivalmi, ce pa to ne bo na voljo pa v zavetisce za zivali, kjer sprejmejo prakticno katerokoli domaco zival.

Advertisements

Prostovoljenje

Imam nekaj malega izkušenj s prostovoljstvom, žal so te zadnja leta na našem ozemlju rahlo negativne. Od tega, da mi na ponudbo sploh niso odgovorili, do tega da so me že uvedli, potem pa nikoli pozvali, da pridem (niti obrazložili, da me ne potrebujejo ali zakaj me ne želijo). Zdi se, da se ljudje in organizacije pomoči otepajo. V Sloveniji pri ponudbi prostovoljskih del manjka resnosti in strukturiranosti. Ljudje, ki povprašujejo po pomoči v povprečju za projekt nimajo izdelanega načrta in konkretnih navodil. Organizacija je pretežno podpovprečna, tako časovno kot opravilno. Tujina ima področje veliko bolje urejeno. Povečini gre za izmenjavo pomoč – znanje, med tem ko je prostovoljstvo pri nas prevečkrat potihem definirano kot zastonj delo. Kar pa to ni.

Naj omenim odlično izkušnjo lanskega poletja – tabor na Islandiji. Preko Voluntariata sem se povezala z organizacijo v Reykjaviku in svoj poletni dopust izkoristila za sajenje dreves. Vsakemu bi privoščila tako doživetje v drugi državi in naravi, ko si povezan v ekipo, ki ima skupen cilj ter vsak dan točno določene delovne naloge. Tudi letos si bom privoščila podobne počitnice, tokrat v Nemčiji, kjer bom skrbela za živali. To priložnost sem našla preko portala Workaway, katerega so mi priporočili znanci, ki jim je prostovoljstvo v tujini že redna praksa. Podoben je tudi HelpX. Na oba se je potrebno registrirati in poravnati 23/20 EUR, da lahko v obdobju dveh let komuniciraš s ponudniki. Menim, da se splača, med drugim tudi zaradi tega ker uporabniki lahko puščajo komentarje in ocene ponudnikov/povpraševalcev. Tako lahko bolje predvidiš v kaj se spuščaš.

Če mi še kdo kdaj navrže, da prostovoljcev pri nas ni dovolj lahko to negiram z utemeljitvijo. Za to premalo zmotiviramo otroke in jim ne damo vedeti kakšno korist imajo lahko od tega. V mladosti bi moralo biti sodelovanje v prostovoljstvu nujno. Zaradi širjenja obzorij, strpnosti, pomoči, spoštovanja okolja in sočloveka, odnosa do dela in še mnogo česa. Morda kdo celo v tem najde svoje poslanstvo.

Vsekakor moramo čimprej spremeniti odnos do prostovoljskega dela; tako ponudniki kot povpraševalci.

Vikendajanje

  • Šal, katerega sem se lotila poletja je učakal finiš. Malo je trajalo. Seveda me je potegnilo nazaj in v nastajanju je že modro-oranžen infinity šal.

BeddKqlIEAAcoEh

  • Zaradi ambienta, ki sem ga opazila na objavljeni sliki prejšnji teden sem obiskala Barabuk na Rimski. Na postrežbo sem sicer v prazni kavarni čakala cca 30 min. Sem se pa zato hitro priklopila na nezaščiten wi fi. Za moje pojme je glasba glede na to, da gre tudi za knjigarno, preveč naglas. Kavarno sem izbrala, ker sem si zaželela miru za branje in pisanje. Potem pa so me le še bolj razjezili. Hladno mleko v latte macchiatu. Ni žalostno, da je samo en natakar potreben, da v lokal ne zaideš več?
  • Ujela sem predavanje Mete in Rudija Tavčarja o partnerskih odnosih (link do posnetka) v sklopu predavanj Pozitivne psihologije v  Cankarjevem domu. Na začetku pa čista zmeda glede dvorane, kjer bo potekalo predavanje, saj smo tri osebe imele na vstopnici navedeno vsaka drugo dvorano.
    Zanimiv oris Imago terapije, ki je bil praktično reklama za prav to, pa vseeno prikazano na splošnim množicam prijazen način. Le na koncu, ko sta predavatelja poklicala na oder družino in vse prijatelje med občinstvom sem reagirala podobno kot tip, ki je sedel za mano je pripomnil: “To je že preveč žajfast zame,” in odšel.
    m
    Velikokrat me zmoti, ko vidim kakšno predavanje ali izobraževanje na to temo, saj odnosi niso samo med partnerji, temveč tudi v družini, na delovnem mestu, med prijatelji. Nima smisla, da ožaš doseg in se usmerjaš samo v en tip odnosa, saj ti tehnike lahko pomagajo na celem nivoju življenjskih odnosov.
  • V Leonardo papirnici sem opazila čudovite krožnike in šalčke. Tako prisrčne, da sem jih morala slikati. Imela/uporabljala pa jih ne bi. Malce preveč kitchy za moj okus, pa malo na staro bako mi potegne.

DSC_0093

  • V službeni mali kuhinji sem subtilno namestila tale poster. Samo eden iz kolektiva ga je opazil in pokomentiral, pa še ta ni dojel, da je O v bistvu odtis od skodelice. :(

DSC_0092

  • Super krasni čevlji ne-iz-poceni-trgovine so zdržali eno sezono.

DSC_0094

DSC_0093

TEDxLjubljanaLive – kratek povzetek

Tokratni prenos v živo iz Edinburgh-a z naslovom Radical Openness smo si pri nas lahko ogledali na Gospodarskem Razstavišču (dvorana Povodni mož), ta je bil razdeljen v 4 sklope: Globality, Shades of Openess, Misbehaving Beautifully in Long Term. Karte so bile na voljo še nekaj dni po odprtju prijav za spremembo od prejšnjega TEDx-a, ko so pošle v manj kot pol ure. Kotizacija za tokratni strim je bila okoli $1000, karta za ogled v živo pa $6000 (na prizorišču v Edinburgh-u je bilo nabito), mi pa smo si zadevo lahko ogledali brezplačno.

Globality se je začel z jazz vložkom, nato pa se je začel govor Pankaj-a Ghemawat-a – Kako globalni zares smo? Svet je le deloma globaliziran z omejeno interakcijo med državami in ekonomijami. V pomoč je lahko članek The world is not flat. The technology is based on pre-prepared relationships. Če smo sedaj 10-20% “zglobalizirani” je še vedno možnost za rast.

Robert Neuwirth, avtor knjige Stealth of Nations – preveč smo skoncentrirani na luksuzno ekonomijo, kar izključuje 2/3 zaposlenih po celem svetu.

Andreas Schleicher – Kakšen je dober šolski sistem? Primerjal je uspehe 15-letnikov v naravoslovju in dobil precej različne razultate po svetu. Finančna vlaganja v izobraževanje so vzrok samo okoli 20% uspeha.

Natasha Paremski – težko verjeti, da je pianistka stara 25 let.

Alex Salmond, prvi minister Škotske, vodi nacionalno stranko (moj interes za zbrano poslušanje se je v tej točki žal razblinil).

Sklop Shades of Openness je začel Malte Spitz – mobilni telefoni in kaj operaterji vedo o nas. Zbirka zbranih podatkov, zemljevid obiskanih lokacij, kjer so bili opravljeni klici.

Ivan Krastev – Evropska demokracija, transparentnost ter kako jo preoblikovati.

Gerard Senehi – mentalist, ki čara. Kaj je mogoče in kako smo s tem prepričanjem omejeni.

Gabriella Coleman – digitalna antropologinja. Kdo je Anonymous?

Leslie T. Chang – delavci na Kitajskem, predvsem ženske, razmere in njihov položaj.

Neil Harbisson, ki je barvno slep, je razložil kako je mogoče barve slišati s pomočjo tehnologije. (Naj poudarim, da je v govoru omenil Slovenca – Petra Kešeta, razvijalca programov, saj je ta pripomogel k stvaritvi ideje.)

Po tem sklopu in daljšem odmoru sem se preselila v dvorano, kjer so bili sedeži postrojeni v vrste in večje platno. Tudi tam je bilo kar nekaj prostih sedežev. Očitno sem se sprva namestila v napačno sobo, vendar pa je tam bilo več prostora za moj prenosnik.
Opazila sem tudi, da je večina udeležencev starih med 20 in 30 let, oba spola sta bila zastopana v približno enakem številu.

Misbehaving Beautifully, bolj sproščen del prenosa, začenši z govorom Read-a Montague-ja, čigar tema je bila dopamin, funkcijski MRI in disfunkcije možganov. Kaj točno pomeni normalno obnašanje?

Elyn Saks nam je podala osebno izkušnjo o shizofreniji in pozivala k drugačnemu obravnavanju ter širšem sprejemanju te bolezni.

Ruby Wax je na zabaven način predstavila svojo izkušnjo z depresijo.

Vikram Patel – duševno zdravje in prednosti task shiftinga, predvsem za manj razvite predele sveta.

Wayne McGregor – abstraktni ples, trije nivoji razmišljanja, kako se razmišljanje in gibanje prepletata.

Natasha Parenski je spet poskrbela za klavirski vložek.

Robert Legato – nadzornik vizualnih efektov v filmih Apollo 13, Titanik in Hugo je govoril o realnosti vs. modelu ter trikih pri snemanju.

Po pavzi smo si ogledali video Mihe Artnaka – Vzorec iz otroštva. Sreča je pot in ne cilj.

Long Term

Vicky Arroyo – klimatske spremembe in naša nujna asimilacija.

Jonathan Trent – sistem za recikliranje odpadnih voda s pomočjo alg in sončne energije.

Hassine Labaied – obnovljivi viri energije – veter (zero blade technology), najboljši izkoristek vetra je jadro.

Sarah-Jayne Blackmore – najstniki in kako rezumeti njihovo obnašanje.

Susan Solomon – izvorne celice in testiranje zdravil na njih, personalizacija medicine.

Usman Riaz & Preston Reedguitar percussionists. Zlitje kitare in bobnanja.

Zvrstilo se je kar nekaj zabavnih in zanimivih govorov, ne vem, če bi mi uspelo tako zvoziti 4 dni (toliko časa namreč traja TEDGlobal na Škotskem). Pohvala organizatorjem, da so omogočili ogled.

TEDxLjubljana

TEDsterji smo lahko v četrtek, 5. aprila prišli na vrsto in se udeležili 9. TEDx dogodka pri nas. Polna dvorana, večinoma mladi med 20 in 30 leti.

Kot uvod v lokalni dogodek nas je ponesel TEDxChange, prenos iz Berlina. Žal smo čisti začetek zamudili, prenos je vseboval 6 razdelkov:

  • t.i. “Dream Latrine”, sanitarne rešitve za Kambodžo, Jeff Chapin
  • obnovljiva energija (lokalno), Sven Giegold
  • film Mapping the world (Indija, cepljenje proti otroški paralizi)
  • afriške ženske, Theo Sowa
  • skladba za kitaro, Baaba Maal
  • kontracepcija, smisel in njena relevantnost, Melinda Gates

TEDxLjubljana je imel 8 govorcev (5 v angleščini):

  • Anže Županič; kompleksnost, staranje
  • Kristijan Zver; Živa hiša (samogradnja)
  • Maja Bresjanac; nevrologija
  • Gorazd Prah; zaposlovanje
  • Klemen Španinger; genetika
  • Mitja Mavsar; uradni postopki
  • Nastja Mulej; učenje razmišljanja
  • Jugoslav Petković; realizacija idej

Citati, ki so mi ostali v spominu:
K. Zver: “Eni se ne moremo soočiti s svojim drekom, fizičnim ali psihičnim.”
G. Prah: In 2012, your boss doesn’t know how to do your job.” “People will always be exactly what you think they would be.”
M. Mavsar: “Če bi bilo na trgu več držav, bi včasih izbral drugo.”
J. Petković: “Screw it. Let’s do it.”

Nima smisla, da delam povzetke govorov, absolutno si jih je potrebno ogledati in ustvariti svoje mnenje  – posnetki govorov bodo na voljo čez približno 14 dni.

Preveri tudi vtise drugih udeležencev.

Vikendajanje

  • Ob srhljivi zgodbi punce z vadbe kako je zgubila stopalo (v ušesih je imela slušalke, šla je čez železniško progo…) in ob dejstvu, da me je zjutraj, ko sem stopila iz stolpnice pri vhodu skoraj zgazil voznik (ki je na parkirišču vozil tako hitro, da niti ni mogel ustaviti, je samo odvil volan) sem sklenila, da je Safe Level na mp4 predvajalniku le morda smiselna in uporabna zadeva.
  • Philips Songbird program je najbolj debilen in kretenistični kar sem jih imela priložnost preizkusiti. V detajle se ne bom spuščala, ker mi že omenjanje kravžlja živce.
  • Tester, ki so mi ga obljubili pri Eucerin Slovenija še vedno ni pripel (dvomim da tudi bo), zato sem zavila v Orco in kupila 100% Pure obarvano kremo z zaščitnim faktorjem. Ja, še enkrat dražja in pol manj zaščitnega faktorja, ampak imam boljši občutek, še bolj pomembno – imajo 5 odtenkov katere lahko preizkusiš v trgovini.
  • Nisem imela sreče z restavracijami – prejšnji teden sem v Pomaranči dvakrat dobila v hrani kose plastike (ekrat kos vrečke, drugič kos zelene trde plastike), v Kavalu pa pozabili na mojo juho, nato prinesli še napačno solato.
  • Jahanje po umm… petih letih? Mešani občutki. Še posebej dan kasneje, ko boli rit in notranje stegenske. Bom probala še enkrat, v torek. :)
  • Uspelo s mi je prijaviti na TEDxChange v Ljubljani. Preko mobilnega telefona, ker nisem bila pri PC-ju. V petih minutah je pošlo 350 kart. Neverjetno kakšno povpraševanje. Komičakam.
  • V petek zvečer smo ga malo pohengali pred White invasion. Kolega, ki me načeloma dokaj slabo pozna (da bi lahko rekel, ker je) me je svojemu kolegu predstavil (in verbatim) All Inclusive. Po eni strani je to laskanje, po drugi pa je izpadlo, kot da sem hotel s petimi zvezdicami. Na to temo smo se smejali še cel večer. Sem pa zihr, da tistega kolega še zdaj zanima kaj točno je s tem mislil. :P
  • Random fotke:

,

Sobotni dežek, ki se je v 10 min prelevil v pravi naliv. Srečna sem, da sem oblekla nepremočljiv windstopper, pa čeprav ni pasal h kombinaciji, ki sem jo imela oblečeno. In da sem imela v riti toliko gina, da mi je bilo vseeno, da sem prišla iz žura do pasu popolnoma mokra.

Sobotni piknik. Čudovita ideja, slabo vreme. Koprena ter veter. Čudovita kombinacija, če do srede ne zbolim bo pravi čudež. No, k temu bo pripomoglo tudi dejstvo, da čez vikend nisem prišla domov prej kot ob 3h. ;)

Vikendajanje

Resnično nisem imela časa, da spišem objavo na temo tega vikenda. Pet dni sem se 100% posvetila STG-ju, dihala sem se konferenco, bila prisotna po 18 ur/dan, imela priložnost sodelovati na vseh delavnicah, odprtih razpravah, predavanjih in koncertih. Vsekakor se je splačalo. Biti med ljudmi, ki imajo enako ali celo večjo afiniteto do glasbe, spoznavanje in mreženje. Mnogo različnih zgodb, a le ena skupna točka – glasba.

Povzetek? Osvežujoče, dinamično, poučno, informativno, zabavno. Sedaj pa s polno paro naprej! 2013, here we come. :)