(Nepredviden) Kolesarski izziv

untitled

Že nekaj tednov se trudim pridobiti nekaj kondicije s tekom in kolesarjenjem. Prvič, ko sem šla na Toško čelo (iz Podutika) sem s kolesa stopila približno 4x, drugič (teden kasneje) samo enkrat.
Tokrat sem se odločila (no, v veliki meri je zraven prispevala moja trma), da bo šlo v enem kosu. Malce več kot 3 km vzpona, na treh odsekih me je skoraj pobralo, ampak je bila trmica prevelika in prišla sem do vrha. Vmes sem pomislila na to, da bom po tem, ko bom še nekajkrat ponovila isto turo poizkusila tudi krožno pot do Katarine in Medvod (na zemljevidu  izohipse kažejo na to, da je pot precej ravna, brez kakšnih vzponov ali spustov). Med mojim počitkom na vrhu me je prehitel kolesar, ki je sicer zavil proti lovski koči, jaz pa sem se vmes ravno lepo nadihala in spočila, da se mi je utrnila ideja, da bi morda pogledala kakšna je pot naprej do Topola. Makadam in 5 minutni spust. Po tem sem sklenila, da nazaj ne grem po isti poti. Lahko bi rekla napaka, ampak se mi zdaj ne zdi več tako. Problem je bil le v tem, da so bila moja pričakovanja drugačna. Mnogo krajših, strmih vzponov in spustov. Kar nekaj pohodnikov (eden izmed njih je od mene v 15% makadamskem klancu dejansko pričakoval, da mu odzdravim), avtomobilov (ja, ljudje se pripeljejo v gozd in se sprehajajo po makadamski poti). Malo se je vleklo, vendar sem bila pozitivno presenečena nad svojo vzdržljivostjo, glede na to, da sprva sploh nisem pričakovala, da bom prišla na Toško v enem kosu. Ko sem prišla do table Katarina pravzaprav nisem vedela kam naprej. Odločila sem se za spust v dolino, ki se je izkazal za bolj adrenalinskega. Makadamska pot, ki se je v eni točki spremenila v zelo neobljudeno (tisto s travno zaplato po sredini) in precej strmo. Tam mi je prišlo prav nekaj napotkov, ki so mi jih posredovali bolj izkušeni kolesarji (rit za sedež). Nogice so trpele, vendar je bila vožnja veliko bolj udobna in stabilna. V splošnem prijetna pot (še imaš gume z dobrim profilom), srečala sem samo en traktor. V dolini sem priletela v Golo Brdo, nato v Medno in nazaj v Šiško. Slabih 30km naj bi bilo, dva kar naporna sklopa vzponov. In pa ugotovila sem od kje mišični krč, s katerim sem se zbudila v torek pretekli teden – od spusta, ker me prepiha.
Absolutno turica za ponoviti, vendar ob manjšem navalu pešcev. Enkrat pa čez drugo stran Katarine.

Nauk: čeprav Shakira poje “Hips don’t lie” lahko zagotovim: Izohipse lažejo!

Leave a Reply

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Log Out / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Log Out / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Log Out / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Log Out / Spremeni )

Connecting to %s