Tam nekje

Nikoli v življenju nisem imela ciljev. Vedno sem se ravnala po sistemu kar bo pa bo. To se je pred kratkim spremenilo. Ne morem pa reči, da se je zaradi tega kvaliteta mojega življenja kratkoročno spremenila. Kvečjemu sem dobila cilj, ker so se ostale stvari začele preoblikovati. Moje življenje ni več status quo, stagniranje na večini nivojev. Delam stvari, ker jih želim, ne pa, da bi se zamotila pred realnostjo, odmislila dejstvo, da se ne premikam. Najtežje se je sprijazniti, da si že nekaj let na istem, da si glede na nekatere stvari praktično na enakem kot prijatelji, ki so pol desetletja mlajši. Zdaj smo tukaj; pomembno je kam gremo. Treba je pustiti preteklost in se osredotočiti na sedanjost. Kaj lahko danes naredim, da bom jutri bližje cilju? Lahko bi mi bilo žal, da nisem do tega prišla že pred leti, ampak to mi pri premikanju k trenutnem cilju ne bo pomagalo.

V večini primerov sem zadovoljna s sedanjim stanjem, ki je tako kot je, travmiranje kako bi bilo lahko drugačno in zakaj ni smiselno. Če želiš kaj spremeniti so potrebna dejanja. Zato se tudi ne maram niti nočem spuščati v politiko in debate o njej, saj razen če nisi nekje pri vrhu ne vidim haska. Ne samo govorit, tudi kaj naredi. Najlažje je o nečem debatirati, mlatiti prazno slamo. Zakaj? Zapravljenje kvalitetnega časa.

Torej cilji. Oziroma cilj. Ne dajem si niti izbire, da ga ne bi dosegla. Moram ga, ni drugega. Tam je, potrebno ga je zgrabiti, da se mi ne zmuzne. Bom. Kmalu.

Leave a Reply

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Log Out / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Log Out / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Log Out / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Log Out / Spremeni )

Connecting to %s