Guettalicious

Bom citirala kar kolegico: “Na nagradni igri zadetemu konju se ne gleda v mešalko.”
Dobila sem dve vstopnici za party, na katerega sicer nisem nameravala iti, vendar sem se zaradi novonastale situacije odločila, da bi rada povsem iz “profesionalnega” vidika vseeno videla šov in kvaliteto izbora ter rolanja.

Guetta zadnje čase ni eden izmed mojih ljubših DJ-ev. Skomercializiral se je, producira zadeve od A do Ž, zadnji album je po večini neoriginalen. Ni več “Guetta-the-pussy” kar je bil moj naziv zanj že od party-ja v Byblosu. Ker je bil tako suhcan in je v tisti prosojni beli majčki zgledal povsem ne-DJ-evsko.

Mhm, našla sem fotko, zato tudi vem kdaj (22.6.2007) smo ga šli prvič poslušat. Srednje visoka gneča.

Glej ga zlomka, tip je 27.7.2007 zopet rolal tam. Mi pa smo zaradi neke čudne tendence tudi pristali tam. Gneča.

Hotela sem še objavit dokumentarec Nothing But The Beat, ki sem si ga ogledala tik pred začetkom pisanja te objave pa je v pičli uri postal nedostopen v naši državi. Fuck them rights. Pardon izrazu ampak me tele zadeve pojezijo.

Še dobro da sem objavo pisala dva dni. Med tem sem preko FB objave In House We Trust dobila spodnji link:

Če lahko posnetek primerjam s SHM dokumentarcem Take One, opazim mnogo razlik. Pustimo dejstvo, da mi je glasba v SHM docu bolj všeč, dejstvo je, da SHM za ogled dokumentarca zaračuna 6,99 funtov. Guettin je sicer rahlo reklamno obarvan (Burn) vendar je brezplačen. Guetta izpade v filmu zelo preprost, za razliko Švedov, ki jim ego kar prekipeva. Ne me narobe razumeti, SHM je na moji lestvici precej pred Guetto, vendar so me fantje v dokumentarcu občasno presenetili s svojo prenapihnjenostjo (vsaj zrežirano je bilo tako, da so določene stvari poudarili). V SHM docu vidiš kar nekaj kadrov produkcije, negativnih vidikov DJ-anja, pri Guetti večinoma koncerte in zelo malo inside zadev. Ogled obeh priporočam.

Pa še njegov prvi hit (2002)

Tisti, ki želite obuditi spomine ali pa osvežiti nabor njegovih komadov to lahko storite tukaj (link Soundcloud).

Torej, dogodek. 15.12.2011, Red X-Mas Party, dvorana Stožice. Malo čez enajsto pred objektom ni bilo pretirane gneče. Starostno povprečje je bilo okoli 20 let, čeprav je bilo med ljudmi zaslediti tudi kar nekaj 40+ oseb.  Po mojem mnenju je bilo varnostnikov dovolj, na balkonih so bili stalno prisotni. S kolegico sva dobile karte za rdeči ring (prevod: pod stropom). Brez težav sva našle prostor, kjer se je bilo lahko nemoteno pozibavati.

Kaj sem želel doseči s tretjim kadrom mi ni povsem jasno. Tukaj najdete še več različnih in bolj kakovostnih posnetkov.
Prvič sem se spustila v video montažo, čeprav zgleda, da nisem naredila skoraj nič. Snemala sem s fotoaparatom zato kvaliteta videa malce šepa.


Kot veste so jeseni v dvorani odpravljali akustično napako. Po pol ure brskanja po interentu sem kočno našla kaj sploh so naredili, da bi popravili odmev. Povsod namreč piše, da so v dvorani naredili rekonstrukcijo, nikjer pa kaj točno. Po čudežu sem pršla do članka na Siolu, kjer je na kratko zapisano kaj so uredili. Ne, niti spletna stran Centra Stožice pod izjavami za medije nima zapisano kaj so popravili – na strop dvorane so nanesli peno na osnovi celuloze, kar naj bi skrajšalo odmev na 2,5 sek. Osebno mislim, da je razlika od lanskoletnega party-ja očitna.

Kaj kmalu po najinem prihodu se je po dolgi pavzi (cca 3 – 5 min) prikazal Guetta.  Vsesplošno navdušenje. Parter je bil nabito poln, večina rok v zraku. Na moje presenečenje je bil G oblečen v črno (kar se je kasneje sprevrglo v splošno ironijo, saj je čez par deset minut slekel pulover  pod katerim je imel belo majico ter karirasto srajco). Začel je s kar nekaj svojimi komadi (prvi je bil Sweat), kar se je kmalu zlilo v “štanco”, ki so jo obiskovalci kar požirali. Sredina seta je bila bolj estetska, saj je zarolal Levels, Camorro, spustil tudi Rhythm Is A Dancer sample (ki mogoče glede na povprečno starost slušalcev ni bil najboljši izbor), nato še Memories in  nekaj njegovih klasik kot je Love Is Gone in Getting Over (Chris Willis respect! + kratek doc). Nekje vmes se je pojavil še komad s Kelly Rowland in eden od Faithless-ovih. Pričakovala sem, da bo spustil še vsaj The World Is Mine, vendar je bil seveda poudarek na novejšem albumu, saj je šlo za promocijo, tako da smo lahko slišali še Titanium, Little Bad Girl, Without You. Priznam, nekaj vmesnih komadov nisem prepoznala, vendar nobeden od njih ni bil presežek. Za konec se je spet spustil na predhodni nivo komercialnih ritmov. Tako je pravzaprav ustvaril en sendvič nepotrebnega balasta z okusno sredico.


Na odru so se kot del light show-a prikazali tudi njegovi LED pomočniki, najprej v modri, potem v zeleni barvi in so “streljali” z laserjem, umetno meglo in iskrami. To je bilo s strani lučk višek večera. Dvorana je bila seveda okrašena z rdečimi baloni, disko kroglami in rdečim tekstilom.

Če lahko malo zbanaliziram nastop – celoten izbor glasbe bi lahko opisala kot kosilo mojega dedka. Ni se mu dalo jesti posebej juhe, glavne jedi in solate in si je vse skupaj zmešal v globokem krožniku..


Kar me je pa še najbolj pogrelo je bilo prasketanje v zvočnikih. Iritacijo je bilo mogoče opaziti že na koncu prve polovice, vendar nisem bila povsem prepričana, saj še ni bilo tako moteče. Proti koncu pa je postalo več kot očitno. Žal sem na tem področju (še) laik in ne morem določiti ali so bili problem visoki ali nizki zvoki, vsekakor velik minus za tehnike in tiste, ki so ograjeni na sredini parterja pritiskali na gumbke ter skrbeli za estetiko zvoka.

Po parih komadih Afrojacka sva zapustili dvorano, saj je bila ura že skoraj 3, zjutraj pa naju je obe čakala služba. Tako sva zamudile Paris in njeno “predstavo” za kar se nobena ni posebno obremenjevala.

Ocena po Binky lestvici (pozor, ocena se nanaša na dogodek med 23.30 in 2.30, ko je vrtel Guetta):

  • Izbor glasbe 3
  • Tehnika vrtenja 4
  • Kvaliteta zvoka 2
  • Line-up 4
  • Show 3
  • Varnost 4
  • Lokacija 4
  • Logistika 4
  • Ponudba in cene le-te 3

Skupaj 31/45 (68,89%).
Torej bi bila načeloma pripravljena za karto odšteti 19,30 EUR (v posebni predprodaji) oziroma 26,20 EUR v predprodaji.
Očitno sem bila pri ocenjevanju dokaj kritična, saj je kolegica zgornjim kategorijam dodelila skupno 38 točk. (84,44%).

Obiska dogodka ne obžalujem, nad njim pa ne bi bila navdušena, če bi za karto odštela 40 EUR (ter posledično želela videti cel šov in bila tako primorana v petek vzeti dopust). Najbrž sem Guetto “prerasla”, tako da je to moj uradni zadnji obisk tega DJ-a.

Leave a Reply

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Log Out / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Log Out / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Log Out / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Log Out / Spremeni )

Connecting to %s