Kratek povzetek/odbitek

  • Prejšnji teden nisem pokomentirala dogodka 15.10. na Gospodarskem razstavišču. Predvsem zato, ker me je “rahlo” razočaral. Sploh ne vem kje naj začnem. Prehod med malim in velikim odrom – nikjer nobenega varnostnika ali reditelja, z ene strani so ljudje rinili na velik oder, z druge na mali vmes pa še gruča ljudi, ki je čakala na WC. Bili smo kot pašteta, obupno. S kolegico sva skušali pomiriti živčke oziroma notranji glasek, ki nama je govoril, naj se čimprej skidava stran. Na WC nisva uspeli priti, tudi po 30 min čakanju. Ljudje so bili zaradi razmer napeti, živčni in napsihirani, kar se je kazalo na ogromno objokanih obrazih, kričanju in nepotrpežljivosti. Tem trem opisanim stanjem daje veliko težo tudi dejstvo, da že dolgo nisem videla toliko zadrogiranih ljudi, pa tudi oseb, ki so bile več kot očitno premlade za tako prireditev. Očitno je to (poleg ostalih) rezultat dejstva, da imam v Sloveniji premalo takih festivalov in so ljudje dogodek vzeli kot sveti gral ter glasbo na polno izrabili na napačen način. Čez glasbo nimam pripomb če odmislimo odmev, ki ga tokrat niti niso poskušali reševati z zavesami, mogoče ene par konjičev, nabor komadov je bil  povsem ustrezen. Pena je letela naokoli le direktno pred odrom, tako da do tja sploh nismo šli. Se mi smilijo pa punce, ki sem jih videla do kože mokre, ki so do sedaj zagotovo staknile kako angino ali kaj podobnega.

Vir: starlight.com

Moram omeniti, da se mi je scena malo zamerila, predvsem zato, ker ljudje izrabljajo dobro glasbo da potešijo svoje komplekse in spravljajo v nevarnost sebe in druge. Še vedno se ne smatram “prestaro” za tako žuranje, ker cenim kvalitetno glasbo in dobre žure, vendar ne na račun slabih izkušenj. Naslednjič bo zagotovo bolje. Upam le, da je organizator potegnil ven kakšnen koristen nauk ali dva za vnaprej.

  • 17.10. sem začela z Nupo dieto (prejšnjo nedeljo sem skoraj padla na rit, ko sem ugotovila, da sem se zredila za 3 kile). Kupila sem paket 6+1 (juhice in shake-i,) imam namen kupiti še par tablic za v torbico (ko ne bom imela časa za pripravo šejka). Zadeva žal ni denarnici prijazna, lahko pa vzameš v zakup, da v tem času ne porabljaš nič denarja za nakup hrane. Kot so mi povedali na predstavitvi  (kjer smo se zgrozili ob % moje maščobe :/ ) naj bi bili prvi trije dnevi najtežji. Očitno sem imela dobro zalogo še od nedelje, saj mi je ponedeljek šel kot namazan, lakoto sem občutila šele v torek. Prvi dan mi je bilo najbolj odveč konstantno sprehajanje na WC, saj mehur ni zdržal več kot dve uri, kar se je kasneje v tednu pomirilo. Glavna ideja je 6 obrokov na dan, vsaki dve uri, nič drugih živil. Obljubljajo tudi rezultat brez jo jo efekta.

Vir: nupo.com

Res pa je, da sem že od prej navajena na beljakovinske shake, zato mi je mogoče prestop iz normalne hrane malce lažji. Shake kakav je vredu, malce, čisto malce ima priokusa po Enemonu (ki ga nisem nikoli dobro prenašala). Caffe Latte je ok, Mango-Vanilija pa je po moji presoji…no, ne bom rekla po čem mi ima okus, le to, da ga ne kupim več. Juhice so tudi vredu, paše nekaj toplega in slanega, samo pri mešanju je potrebno odstraniti mrežico s shakerja, ker se drugače večina koščkov zatakne nanj. Pa če daš v shaker preveč vročo vodo ti utegne zadeva eksplodirati. :P To je tako, ker ne berem navodil.

V torek sem šla v hrib na sprehod s psom, kjer sem občutila posledice nizkega vnosa kalorij, navkreber je šlo dokaj počasi. Zvečer sem po “sili razmer” (v hladilniku je bila škatla oprane solate) pojedla veliko skledo zelene solate (ki je k sreči znana po temu, da skoraj nima kalorij) z dvema pelatoma, vse skupaj sem samo kisala. Kasneje sem padla še v kozarec s kumaricami. Četrtek je bil bolj bizaren. Ostalo mi je je še pol kozarca kumaric. Po čudnem naključju so pristale v gorčici. Priporočam. (PS. Ne pozabima: lahkota je najboljša začimba).

Vsak deluje v skladu s svojim prepričanjem. Če vam tak način hujšanja ne odgovarja vas v to nobeden ne sili. Je pa odlična motivacija za naprej, da ti mislit koliko nepotrebnega balasta vnesemo v svoje telo in da je mogoče funkcionirati tudi z manj kalorijami. Zavedam se, da je to neke vrste bližnjica, da so ti praški popolnoma umetni in na dolgi rok po vsej verjetnosti tudi neustrezni, vendar sem pripravljena zamižat na eno oko, za dobrobit dobrega počutja ter z namenom dolgoročne spremembe.

Definitivno najljubša: Kakav in Spicy Thai juhica. Moram se bolj vzet v roke in upoštevati priporočilo dva do tri litre tekočine na dan. Vase spravim kvečjemu liter in pol. :S Po prvem tednu sem izgubila 3 kg. S tem, da sem skoraj vsak dan nadomestila enega izmed čestih obrokov s solato ter se v povprečju rekreirala eno uro na dan. Ni bilo posebnega odrekanja in lakote. Le eden izmed shake-ov me je zažel spominjati na bruhanje. :P

  • Pretekli teden sem preživela “na deželi”. Starši so po dooolgem času odšli na dopust za celih 7 dni. Čudež! Vendar je to pomenilo, da mora nekdo paziti na domači živalski vrtec. Tako sem se za teden dni zopet preselila nazaj. Mir, priložnost za introverzijo, stik s sabo, sprehodi v naravi. Mint stuff! Vstajanje ob 6h, not my thang. Sem pa na busu končno nadaljevala z branjem Alamuta. Woop woop! Vendar je bilo mogoče že po treh dnevih čutiti urbano otožnost.

Nekaj utrinkov iz sprehodov:

Ko sem vsak dan ob 17h prišla domov sem imela 15 min časa, da pojem (popijem) in se preoblečem ter odhitim na sprehod s psom. Sonce zaide namreč že ob 18.15, želela pa sem najmanj enourno rekreacijo, saj cel teden  zaradi psa nisem hodila na aerobiko. K sreči se mi je ravno zaključila enomesečna karta, tako da jo podaljšam po tem trapastem tednu. Mrzla hiša, psihotično-depresiven pes in enourna vožnja do službe. :/ Hkrati sem  ponovno ugotovila, da ima T2 čisto preveč kanalov in se vedno najde nekaj približno gledljivega.  Do nemogočih ur. Pa tele popove plus kanale imajo poskusno par mesecev, tako da sem se nagledala TV-ja za vse mesece nazaj.

  • Petkov Pure Oldies Goldies v Cvetki je bil odličen, Trezen in poln starih house ritmov. Motilo me je le pomanjkanje basov, sicer pa veliko ljudi, vendar dovolj prostora za ples do 4h, še ko smo odhajale, je bil klub poln. Ugotovila sem, da že predolgo časa nisem bila v Cvetličarni in da se tam zbira dokaj normalen folk v primerjavi z ostalimi lokacijami, obiskanimi v zadnjem času (če izvzamemo tipa, ki se je cel večer neuvidevno sprehajal po plesišču med folkom, lizalca las in tistega, ki vsako poboža po hrbtu). Vsekakor izkušnja za ponoviti! :D

Leave a Reply

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Log Out / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Log Out / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Log Out / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Log Out / Spremeni )

Connecting to %s